-
1 kraj
1.конец, борт, кайма, началопредел, край, место2.предл. возле, рядом с -
2 wear on
intransitive verb napredovati, razvijati se, nadaljevati se ( a discussion — diskusija); miniti (čas) -
3 vleči
влечь, тянуть, (npr. voz) тащить, волочить(šah) ходить(žrebati) разыгрывать(predstava) привлекать внимание, иметь успехtukaj vleče (= prepih je) здесь сквозит (= дует), здесь сквознякvleči na uho - прислушиваться, подслушиватьvleči koga - дразнить кого, подтрунивать (подтрунить) над кем, водить кого за носvleči se - затягиваться, продолжиться, тянуться -
4 no
[nəu] 1. adjective1) (not any: We have no food; No other person could have done it.) noben2) (not allowed: No smoking.) prepovedan3) (not a: He is no friend of mine; This will be no easy task.) noben2. adverb(not (any): He is no better at golf than swimming; He went as far as the shop and no further.) nič3. interjection(a word used for denying, disagreeing, refusing etc: `Do you like travelling?' `No, (I don't).'; No, I don't agree; `Will you help me?' `No, I won't.') ne4. noun plural( noes)1) (a refusal: She answered with a definite no.) ne2) (a vote against something: The noes have won.) glas proti•- nobody5. noun(a very unimportant person: She's just a nobody.) niče- no-one- there's no saying
- knowing* * *I [nou]adjectivenoben, nobedenof no account — nevažen, nepomembenno man — nihče, noben človek; kdor je vedno protino man's land — sporno ozemlje, military ozemlje med dvema frontamamilitary slang no bon — zanič, ne greno doubt — seveda, nedvomnono end — zelo, močno, silnono fear — brez strahu, brez bojaznino go — zaman, nemogočeand no mistake — gotovo, brez dvomano picnic — ni lahko, ni šalain no time — takoj, nemudoma, hitrono wonder — ni čudno, naravnono cards no flowers — fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)II [nou]adverb (za or) ne; (s komparativom) nič, sploh nemilitary slang no compree — ne razumemno sooner... than — komaj... ženo more — nič več, ne več, nitino less than — vsaj, najmanj, nič manj odIII [nou]nounzavrnitev, odklonitev; parliament glas proti -
5 rat race
(the fierce, unending competition for success etc.) boj brez konca in kraja* * *[raetreis]nounaeronautics letenje letala za letalom; slang peklenski lov, divja plav -
6 round
1. adjective1) (shaped like a circle or globe: a round hole; a round stone; This plate isn't quite round.) okrogel2) (rather fat; plump: a round face.) okrogel2. adverb1) (in the opposite direction: He turned round.) (na)okoli2) (in a circle: They all stood round and listened; A wheel goes round; All (the) year round.) v krogu3) (from one person to another: They passed the letter round; The news went round.) naokrog4) (from place to place: We drove round for a while.) naokoli5) (in circumference: The tree measured two metres round.) po obodu6) (to a particular place, usually a person's home: Are you coming round (to our house) tonight?) naokoli3. preposition1) (on all sides of: There was a wall round the garden; He looked round the room.) okoli2) (passing all sides of (and returning to the starting-place): They ran round the tree.) okoli3) (changing direction at: He came round the corner.) okoli4) (in or to all parts of: The news spread all round the town.) po4. noun1) (a complete circuit: a round of drinks (= one for everyone present); a round of golf.) krog, runda2) (a regular journey one takes to do one's work: a postman's round.) obhod3) (a burst of cheering, shooting etc: They gave him a round of applause; The soldier fired several rounds.) salva4) (a single bullet, shell etc: five hundred rounds of ammunition.) krogla5) (a stage in a competition etc: The winners of the first round will go through to the next.) runda6) (a type of song sung by several singers singing the same tune starting in succession.) kratki kanon5. verb(to go round: The car rounded the corner.) zaviti okoli- rounded- roundly
- roundness
- rounds
- all-round
- all-rounder
- roundabout 6. adjective(not direct: a roundabout route.) ovinkast, daljši- round-shouldered
- round trip
- all round
- round about
- round off
- round on
- round up* * *I [ráund]adjectiveokrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušenat a round pace (rate) — s krepkim korakom, hitro, nagloin round figures (numbers) — v celih številih; v okroglih, približnih številkahin a round voice — s krepkim, polnim glasoma round robin figuratively protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)a round sum — okrogla, znatna, precejšnja vsotaa round-trip ticket American vozovnica za krožno potovanje; American povratna vozovnicaa round, unvarnished tale — popolna, neolepšana resnicaa round vowel — zaokrožen samoglasnik (o, u)to be round with s.o. — biti odkrit, pošten do kogaII [ráund]nounoblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah); military naboj, granata, salva; figuratively salva smeha, odobravanja; hunting strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni; music pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri koluround of pleasures — potovanje za zabavo; vrsta zabavthe daily round — običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutinato dance in a round — plesati v krogu, plesati koloto make (to go) one's rounds — obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhodIII [ráund]adverb (na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoliround and round — nepretrgoma, neprestano, velikokratround about! — na levo krog!all-round — naokoli, brez razlike, vsi po vrstiall the country round — po vsej deželi, zemljito ask s.o. round — povabiti koga k sebito bring s.o. round — spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati kogato come (to be) round — kmalu, skoraj priti (biti)to go round — vrteti se v krogu, krožitito get s.o. round — prelisičiti, omrežiti, premamiti kogato hand round — podajati, porazdeliti okoliwhat are you hanging round for? — kaj čakaš tu? kaj delaš tu?to order glasses round — naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družboto send round the hat — (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevketo show s.o. round — okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kajto turn round — vrteti se, obrniti se, obračati seIV [ráund]prepositionokoli, okroground the bend slang nekoliko nor, prismojenround the clock — nepretrgano, non-stop, 2ɔ ur na danto take s.o. round the town — razkazovati komu mestoV [ráund]transitive verb & intransitive verbzaokrožiti (se), zaobliti (se); postati okrogel (poln, debel); obkrožiti, obkoliti; obpluti; obiti (oviro), obhoditi, iti (na)okrog, okoli; zaviti okoli (vogala); zvoziti (ovinek); obrniti (obraz) ( towards proti); obrniti se, ozreti seVI [ráund]intransitive verb & transitive verbobsolete šepniti, šepetatito round in s.o.'s ear — šepniti komu na uho -
7 unending
(never finishing: their unending struggle for survival.) neskončen* * *[ʌnéndiŋ]adjective ( unendingly adverb)neskončen, brez konca in kraja; neprestan, stalen -
8 yak
[jæk]plurals - yaks, yak; noun(a type of long-haired ox, found in Tibet.) jak* * *I [jæk]nounzoology jakII [j æk]1.nounčvekanje, blebetanje, brbljanje; (neprestano) govorjenje; American smeh, smejanje; dovtip;2.intransitive verbneprestano govoriti, brbljatishe yakked on endlessly about her operation — kar naprej, brez konca in kraja je govorila o svoji operaciji -
9 abreißen (riß ab, abgerissen)
v otkidati, otrgnuti (-nem); ein Gebäude - rušiti zgradu; Kleider - otrcati, pohabati odijela; gar nicht - wollen ne prestati (-stanem), biti bez konca i kraja; abgerissene Worte nesuvisle riječiDeutsch-Kroatisch-Wörterbuch > abreißen (riß ab, abgerissen)
-
10 through
[Ɵru:] 1. preposition1) (into from one direction and out of in the other: The water flows through a pipe.) skozi2) (from side to side or end to end of: He walked (right) through the town.) skozi3) (from the beginning to the end of: She read through the magazine.) skozi4) (because of: He lost his job through his own stupidity.) zaradi5) (by way of: He got the job through a friend.) s pomočjo6) ((American) from... to (inclusive): I work Monday through Friday.) od (...) do (...)2. adverb(into and out of; from one side or end to the other; from beginning to end: He went straight/right through.) skozi3. adjective1) ((of a bus or train) that goes all the way to one's destination, so that one doesn't have to change (buses or trains): There isn't a through train - you'll have to change.) direkten2) (finished: Are you through yet?) gotov•4. adverb(in every part: The house was furnished throughout.) popolnoma- soaked
- wet through
- through and through
- through with* * *[mru:]1.prepositionskozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, odto get through one's work — opraviti, končati svoje deloto have been through s.th. — doživeti kajto see through s.o. — spregledati koga, spoznati njegove nameneto send a letter through the post — poslati pismo po pošti;2.adverbskoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do koncathrough and through — skoz in skoz, popolnomato be through — dokončati, biti gotov; colloquially imeti telefonično zvezois he through? — je on gotov z delom?; je naredil izpit?I am through with him figuratively z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinilto fall through, to drop through — ne uspeti, propastito run s.o. through — prebosti kogato put s.o. through — koga telefonsko zvezatiI read the book through — prebral sem knjigo do kraja;3.adjectiveprehoden, tranziten; direktenthrough ticket — vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družbthrough traffic — prehoden, tranziten promet -
11 Ende
n -s, -n kraj, konac (-nca), svršetak (-tka) m; ein - Zwirn komad konca; (Spitze am Geweih) parožak (-ška); - gut, alles gut konac djelo krasi; am rechten - angreifen započeti (-čnem) kako treba; am - sein mit etwas ne znati dalje; zu - gehen primicati (-čem) se kraju; jds. Kräfte gehen zu - snaga ga izdaje; zu - kommen svršiti; kein - abzusehen ne vidjeti kraja; ein - Wegs komadić m puta; von einem - zum anderen od jednog kraja do drugoga; einer Sache ein - bereiten (machen) dovršiti što (verhindern), prepriječiti što; ein schnelles - nehmen naglo se svršiti; (sterben) naglo (iznenada) umrijeti (-mrem); das wird kein gutes - nehmen to se neće dobro svršiti; das - von allem wird sein konac svega će biti; das ist das - vom Liede to je konac pjesme, fig tako se svršila stvar; am - gar! zar?; zu dem - u tu svrhu; zu welchem - u koju svrhu?; zu einem glücklichen - führen sretno završiti; an allen Ecken und -n svagdje; von allen -n der Welt odsvakale; letzten -s napokon; Goethe und kein - Goethe i samo Goethe, prekomjerno isticanje Goethea -
12 nail
[neil] 1. noun1) (a piece of horn-like substance which grows over the ends of the fingers and toes to protect them: I've broken my nail; toe-nails; Don't bite your finger-nails.) noht2) (a thin pointed piece of metal used to fasten pieces of wood etc together: He hammered a nail into the wall and hung a picture on it.) žebelj2. verb(to fasten with nails: He nailed the picture to the wall.) pribiti- nail-file
- nail-polish
- nail-varnish
- nail-scissors
- hit the nail on the head* * *I [néil]nountechnical žebelj; noht; zoology krempelj, trd izrastek na kljunu nekih ptic; stara dolžinska mera (0,057 m)a nail in one's coffin — vse, kar pospeši smrt; padec vlade, režimato fight tooth and nail — boriti se z zobmi in nohti, boriti se na vso močas hard as nails — trdnega zdravja, žilav, neusmiljen, trdto the nail — do konca, dokončan, dovršenright as nails — točen, v reduII [néil]transitive verbpribiti (on, to na), zabiti, obiti z žeblji, okovati (z žeblji); zakovati (tudi up)figuratively zgrabiti, prijeti (tatu), pograbiti (priliko); ukrasti; figuratively upreti pogled, obrniti pozornost (on, to na); colloquially ujeti na laži; slang ujeti, zasačiti (v šoli); figuratively to nail one's colours to the mast — ostati zvest svojim načelom, javno jih izpovedatifiguratively to nail a lie to the counter ( —ali barndoor) — dokazati ali razkrinkati (laž, prevaro) -
13 shoot
[ʃu:t] 1. past tense, past participle - shot; verb1) ((often with at) to send or fire (bullets, arrows etc) from a gun, bow etc: The enemy were shooting at us; He shot an arrow through the air.) streljati2) (to hit or kill with a bullet, arrow etc: He went out to shoot pigeons; He was sentenced to be shot at dawn.) streljati3) (to direct swiftly and suddenly: She shot them an angry glance.) izstreliti4) (to move swiftly: He shot out of the room; The pain shot up his leg; The force of the explosion shot him across the room.) ustreliti; odtrgati; vreči5) (to take (usually moving) photographs (for a film): That film was shot in Spain; We will start shooting next week.) snemati, posneti6) (to kick or hit at a goal in order to try to score.) streljati7) (to kill (game birds etc) for sport.) streljati2. noun(a new growth on a plant: The deer were eating the young shoots on the trees.) poganjek- shoot down
- shoot rapids
- shoot up* * *I [šu:t]nountekmovalno streljanje, strel; lovska družba; lov, lovišče; drča; brzica; photography posnetek; botany poganjek, mladika; lijak za iztresanje odpadkov (smeti); zbadanjeto go the whole shoot — iti do kraja (do konca.); dognati (kaj)to take a shoot — iti po krajši poti; napraviti kratek procesII [šu:t]1.transitive verbiz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede); American slang odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa; photography posneti, slikati, fotografirati; slang izreči, izgovoriti;2.intransitive verbstreljati (at na, v), streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti; photography napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti; figuratively razvijati se, zoretishoot him! — ustrelite ga!a shooting pain — zbadajoča bolečina, zbodljaja shooting star — zvezdni utrinek, meteorto shoot o.s. — ustreliti seto shoot the amber American slang pri rumeni luči voziti skozi križiščeto be shot of s.o. — znebiti se kogaI'll be shot if... — naj na mestu umrem, če...to shoot one's bolt slang napraviti, kar se (le) dato shoot the cat colloquially bljuvati, bruhati, kozlatito shoot big game — loviti, streljati veliko divjadto shoot a bridge — hitro se peljati, šiniti pod mostomto shoot a line slang bahati se, pretiravatito shoot the moon slang odseliti se ponoči brez plačanja stanarineto shoot wide of the mark figuratively zelo se zmotitito shoot the Niagara figuratively poskusiti vratolomno dejanjeto shoot questions at s.o. — bombardirati koga z vprašanjito shoot a scene film snemati sceno (prizor)to shoot straight slang biti pošten, iskrento shoot the sun nautical določiti položaj ladje s sekstantom opoldneto shoot the works figuratively igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore; -
14 stem
I 1. [stem] noun1) (the part of a plant that grows upward from the root, or the part from which a leaf, flower or fruit grows; a stalk: Poppies have long, hairy, twisting stems.) steblo2) (the narrow part of various objects, eg of a wine-glass between the bowl and the base: the stem of a wine-glass / of a tobacco-pipe.) držalo3) (the upright piece of wood or metal at the bow of a ship: As the ship struck the rock, she shook from stem to stern.) ladijski kljun2. verb((with from) to be caused by: Hate sometimes stems from envy.) izvirati- - stemmedII [stem] past tense, past participle - stemmed; verb(to stop (a flow, eg of blood).)* * *I [stem]1.nounbotanysteblo, deblo; pecelj, rebro; zoology peresni tulec; trup (stebra); cev (termometra); cevka (pipe); držalo (čaše); kolesce na uri za navijanje in nameščanje kazalcev; grammar osnova, deblo, koren; izvor, rod, pleme, pokolenjeof noble stem — plemiškega rodu;2.transitive verbosvoboditi (od) peclja; intransitive verb izvirati, izhajati; imeti koren ( from v)II [stem]nounnautical ladijski kijun, sprednji del ladjefrom stem to stern — od ladijskega kljuna do krme, figuratively od enega konca (kraja) do drugegaIII [stem]1.transitive verbustaviti, zadržati, zajeziti (reko itd.) z nasipom; ustaviti (krvavenje); zamašiti (luknjo), zatesniti; figuratively preprečiti, ovirati, zadrževati (kaj); intransitive verb nautical pluti proti toku; nehati, ustaviti se (o krvavenju); brzdati se; upirati se (čemu)to stem the tide — boriti se proti toku, upirati se toku, figuratively zajeziti nadaljnje širjenje;2.nounzaviranje (pri smučanju) -
15 stern
I [stə:n] adjective(harsh, severe or strict: The teacher looked rather stern; stern discipline.) strog- sternly- sternness II [stə:n] noun(the back part of a ship.) krma* * *I [stə:n]adjective ( sternly adverb)strog, oster, tog; krut, nepopustljiv, neizprosen, strikten; trden; mrk, neprijazen (pogled); neprijeten, odbijajoč (kraj)stern necessity — neizprosna potreba (sila, stiska)a stern penalty — stroga, ostra kazenstern times — trdi, hudi časiII [stə:n]1.nounnauticalkrma, zadnji del ladje; zadnji del (živali), zadnjica, rep (lisice)stern foremost — nazaj, ritensko; figuratively narobe, nespretnofrom stem to stern — po vsej ladji; figuratively od enega konca (kraja) do drugega;2.adjective nauticalkrmen, zadajšnjia stern sea — morje, ki prihaja od zadaj -
16 world
[wə:ld]1) (the planet Earth: every country of the world.) svet2) (the people who live on the planet Earth: The whole world is waiting for a cure for cancer.) svet3) (any planet etc: people from other worlds.) svet4) (a state of existence: Many people believe that after death the soul enters the next world; Do concentrate! You seem to be living in another world.) svet5) (an area of life or activity: the insect world; the world of the international businessman.) svet6) (a great deal: The holiday did him a/the world of good.) obilo7) (the lives and ways of ordinary people: He's been a monk for so long that he knows nothing of the (outside) world.) svet•- worldly- worldliness
- worldwide
- World Wide Web
- the best of both worlds
- for all the world
- out of this world
- what in the world? - what in the world* * *[wɜ:ld]nounsvet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvofor all the world — za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natankofor all the world like — natanko, kotnot for worlds, not for anything in the world — za nič na svetu neout of this world colloquially fantastičen, osupljiv, izredento the world slang popolnomatired to the world slang na smrt utrujenon top of the world — na vrhuncu sreče, v sedmih nebesihcitizen of the world — svetovljanski človek, kozmopolitthe lower world — podzemlje; pekelthe New World — Novi svet, Amerikathe wise old world — dobri stari običaji, dobre stare izkušnjePrince of this world figuratively vragall the world and his wife were there — vse, kar leze in gre, je bilo tamto begin the world — (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetkuwho in the world is that man? — kdo vendar je oni človek?to carry the world before one — imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenjuto come into the world — priti na svet, roditi sewhat in the world am I to do? — kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?to forsake the world — odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenjeas the world goes — v našem, sedanjem časuI would give the world to learn it — vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedelhow goes the world with you? — kako je kaj z vami?to have the world before one figuratively imeti življenje pred sebojto let the world slide figuratively pustiti vse teči (potekati, iti), kot prideto live out of the world — živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotaritito make a noise in the world figuratively postati slavenwhat will the world say? — kaj bodo rekli ljudje? -
17 windbag
s [fig] lajavac, blebetalo, brbljavac; govornik bez kraja i konca* * *
dosadan govornik
klepetalo -
18 Esserei
f -, -en pohlepno jedenje, žderanje n; die - nimmt kein Ende jedenju ni kraja ni konca -
19 Ewigkeit
f - vječnost (-i); in - na vijeke; in die - eingehen umrijeti (-rem); das dauert eine ganze - tome nema ni kraja ni konca
См. также в других словарях:
kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokònčati — (što) svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. dȍkončān〉 dovesti do konca, do kraja; dovršiti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dokončati — dokònčati (što) svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. dȍkončān> DEFINICIJA dovesti do konca, do kraja; dovršiti ETIMOLOGIJA do + v. konac, kònčati … Hrvatski jezični portal
ad infinítum — prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvekánje — a s (ȃ) glagolnik od čvekati: sit sem tvojega čvekanja; dosti časa so zapravili z nepotrebnim čvekanjem / čvekanja o poroki ni bilo ne konca ne kraja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
duplíka — e ž (ȋ) knjiž. odgovor na repliko: replik in duplik ni bilo ne konca ne kraja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríčiti — im nedov. (í ȋ) dosti in vsebinsko prazno govoriti: nekatere ženske rade govoričijo; govoričili so brez konca in kraja / ekspr. spet nam je govoričil o dolžnostih // star. širiti govorice: ljudje so govoričili, da je oderuh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klobasánje — a s (ȃ) glagolnik od klobasati: siti smo tvojega klobasanja / klobasanja o potovanju ni bilo ne konca ne kraja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kokodájsati — am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kokodajs: kokoši so začele glasno kokodajsati 2. nizko veliko in glasno govoriti: ženske so žlobudrale in kokodajsale, da ni bilo ne konca ne kraja // govoriti sploh: kar naprej ji je kokodajsal, da se mož… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
